Turistično društvo Komenda

Razstava razglednic v osnovni šoli v Mostah

S projektom »Pisane drobtinice iz naše zgodovine« želim ozaveščati mlade po osnovnih šolah in tudi starejšo populacijo, da je sporočanje na način, kot so ga imeli naši predniki v zgodovini, pustilo pečat slovenskemu jeziku. Kultura izražanja temelji na spoštovanju, oblika pisave je lepa – lepopisje je vidno izraženo, prav tako pa je zanimivo samo sporočanje.

Seveda pa so zanimivi tudi stari  poštni žigi uradov, znamke, ki prikazujejo bolj ali manj znane zgodovinske osebnosti.

Z zbiranjem starih voščilnic in razglednic se zbirateljica Sabina Romšak  ukvarja  dobrih 5 let in v tem času je zbrala res zanimive primerke tako iz Slovenije kot tudi  iz tujine (preko 400 primerkov).

»Začela sem  raziskovati pisavo, zgodovino, poskušala dobiti zgodbo…najbolj pa me je presenetilo samo sporočanje,  ki je v sociološkem smislu v lepem slovenskem jeziku povezovalo ljudi med seboj« pravi Sabina Romšak.

Razglednice so izredno zanimiv mednarodni pojav, ki mu lahko sledimo v 19. stoletje, pojav, ki je zelo močno spremenil in sooblikoval drugačne oblike in načine stikov med ljudmi.

Gre za določen pojav množične kulture in komunikacij med ljudmi .Kot sporočilno sredstvo so se razglednice razvile iz dopisnic.

Najprej pojav dopisnice v Avstriji 1869 leta

Uvedba dopisnice v poštni promet in stike med ljudmi je bila osnova za kasnejši nastanek razglednic. O iznajdbi razglednice se mnenja še nekoliko razlikujejo, vsekakor pa ta moda prihaja iz Nemčije kjer so od 1873 naprej izhajale kartice »z razgledom« na zgornji tretjini kartončka. Od tod so se širile v Švico, Avstrijo. Sčasoma je slika začela na dopisnici zajemati vedno večji del kartončka in končno zasedla celo hrbtno stran, ki je bila prvotno namenjena sporočilom. Tako se je morala spremeniti tudi naslovna stran, ki so jo razmejili na dva dela 1904 in tako se je končal razvoj razglednice, kakršno poznamo danes.

Razvoj razgledniške mode je bil povezan predvsem z razglednicami, ki so prikazovale posamezne kraje in krajevne posebnosti. Sčasoma so se začele uveljavljati tudi druge motivne zvrsti. Med njimi npr. razglednice, ki so bile voščilnice za osebne praznike, cerkvene ali druge praznike, razglednice z ljubezenskimi, pravljičnimi, duhovitimi in drugimi motivi ter reprodukcije likovnih del.

Velik pomen za razvoj razglednic z motivi krajev je imel tudi razvijajoč turizem – letoviščarstvo. Razglednice so začeli zbirati sredi 90. let 19. stoletja. Leta 1898 so na Dunaju ustanovili Mednarodno združenje zbiralcev razglednic.

Posebna vrsta razglednic so t.i. umetniške razglednice. To so lahko reprodukcije umetniških del ali pa za razglednice namensko ustvarjeni motivi ali motivne serije, ki so delo likovnih umetnikov.

Vsaka razglednica sčasoma postane pomembna tudi v zgodovinsko dokumentiranem pomenu kot objektivna priča o dogodkih, krajih, naravi in ljudeh v preteklosti. Na starih fotografijah pogosto ne najdemo zapisa o motivu ter času in kraju nastanka, medtem ko imajo razglednice praviloma zabeleženo, kaj prikazujejo , poleg tega pa iz poštnih znamk, žigov in sporočil na njih, lahko razberemo tudi datacijo.

Ogled razglednic je dejansko sprehod skozi čas in krajine, je hkrati spoznavanje ljudi, njihovih navad, pa tudi kulturne dediščine določenega območja in kraja. Sporočila pisem, dopisnic in razglednic so bila različna.

Sabina Romšak