Turistično društvo Komenda

Ekskurzija v Istro

Pula, mesto na konici Istre, je zaradi svoje lege in naravnega zaliva bilo že rimljanski stražar severnega Jadrana. Zato ne čudi da so tod zgradili mogočno mesto, z še do danes ohranjeno areno in nekaj templji. 
Istra se po lepoti lahko primerja s Toskano. Krasijo jo na otokih in polotokih razprostrta mesteca, ki se nizajo kot biseri. Notranjost pa ponuja kot oaze zagrajene plodne vrtače, kjer njena plodna rdeča zemlja in posebna mediteranska klima omogoča čudežno rastje. Omenimo še ponikalne reke, gozdove polne tartufov in slikovita kamnita mesteca postavljena na griče.

1.DAN: Zbrali smo se ob 6.00 v Komendi in naprej po dogovoru nadaljevali pot preko Buzeta v notranjo Istro, ki je proti obalnim delom rahlo zanemarjena a nam je z svojimi mesteci na vrhu holmov, ki so se umaknili plodnim dolinam skozi katere tečejo reke, pričarala pokrajino, ki ne zaostaja kaj dosti za lepotami Toskane.

Šli smo po poti glagoljašev. S primorske avtoceste smo zavili preko meje v dolino Mirne in ob njej v Motovun. Srednjeveško mesto leži na strmem hribu nad dolino Mirne. Obdaja ga  obzidje, okoliški griči pa so zasajeni s trto – refošk, malvazija. Ime mesta je v svet ponesel Motovun film festival.

Sledili smo poti glagoljašev, te starodavne slovanske pisave, ki se je na primorskem ohranila vse do 19. stoletja.

Tako prispemo v Hum – najmanjše mesto na svetu.

Zraven je  Beram. V cerkvici Matere Božje na Škrilinah najdemo znamenite freske iz 15. st. (prizori Ples Mrtvih, poklon kraljev, delo mojstrov Vincenta iz Kastra).

Nad Beramom je tudi zemljepisno in geografsko središče Istre.Čas je bil za okrepčilo, in postregli so nam z tipičnimi istrskimi jedmi.

Blizu Pazina smo obiskali slap, ki je edinstvena geografska značilnost Istre. Od tam nas je pot vodi v Bale, kjer smo se nastanili in imeli podaljšano večerjo  - podobno kot piknik. Brez glasbe ni šlo. Za konec pa še petje ob zvokih kitare.

2. DAN: Prav blizu je Pulj. Mesto na konici Istre, je zaradi svoje lege in naravnega zaliva bilo že rimljanski stražar severnega Jadrana. Zato ne čudi da so tod zgradili mogočno mesto z še do danes ohranjeno areno in nekaj templji. Tudi za Benečane je bilo predvsem utrdba in center za nabavo zalog pri plovbi po Jadranu in naprej v Sredozemlje. Medtem, ko je bil za časa Habsburške oblasti središče mornarice te mogočne države. Tudi 20 stol. mu ni določilo drugačne vloge. Ogled smo pričeli prav pri areni, sledil je forum in Dianin tempelj. Vmes smo si ogledali beneške in secesijske hiše in se posedli v katedrali. Sledila je vožnja v Tar oz. v Sveto Marino, kjer smo se naužili kopanja in imeli okrepčilo.

Nas koncu še POREČ. Staro mesto je bilo kot Koper ali Rovinj otok in kot tak pomembno pribežališče  v nemirnem srednjem veku. Sem so se med drugim zatekli cerkveni dostojanstveniki in zgradili mogočno bizantinsko katedralo, ki lahko po lepoti mirno tekmuje z tovrstnimi beneškimi ali ravenskimi cerkvami. Gre za pravi biser mozaične umetnosti.

Potem vožnja domov kamor prispemo v večernih urah.